Poleg tega se je med izvajanjem Transcendentalne meditacije bitje srca umirilo, električna upornost kože je narasla za približno 300%, močno pa je tudi upadla koncentracije laktata v krvni plazmi. Vse to je kazalo da izvajanje tehnike Transcendentalne meditacije povzroči stanje zelo velike sproščenosti organizma.
Tudi meritve električne upornosti kože (kΩ) kažejo, da med Transcendentalno meditacijo dosežemo globoko sprostitev. Vznemirjenost ali povečana aktivnost povzročita znojenje, znoj pa je dober prevodnik električnega toka. V stanju miru in sproščenosti je ravno obratno: koža je bolj suha, zato je električna upornost kože večja. Visoka električna upornost kože torej kaže na stanje večjega miru in sproščenosti. (označena je največja vrednost v 20 minutah.)
Globok počitek
Ta nenavadno globok počitek pa se je v nečem bistveno razlikoval od globokega spanca: vsi subjekti so v nasprotju z globokim spancem, v katerem se ničesar ne zavedamo, poročali o popolnoma ohranjeni zavesti med izvajanjem Transcendentalne meditacije. Subjektivna poročila o ohranjeni budnosti ter občutek globokega miru so se skladali tudi z meritvami možganskih valov. Med meditacijo sta v frontalnem in centralnem predelu možganske skorje občutno narasla deleža alfa in theta možganskih valov (ti so značilni za stanje miru in sproščenosti). Deleža beta (značilnih za stanje vznemirjenosti in napetosti) in delta (značilnih za stanje brez zavesti) možganskih valov pa sta se zmanjšala.
Pri praktikantih Transcendentalne meditacije so opazili neobičajno lastnost, da je delež alfa valov ostal nenavadno visok tudi po koncu vadbe Transcendentalne meditacije. Česa podobnega pri ostalih tehnikah, ki prav tako povečajo delež alfa valov (npr. biofeedback) niso opazili. Tudi izenačenje EEG moči leve in desne možganske hemisfere ter večja skladnost v njunem delovanju, je bil pojav, ki do tedaj ni bil ravno pogosto opažen.
Dr. Wallace je s svojo raziskavo potrdil, da stanje zavesti, ki ga povzroči Transcendentalna meditacija, ni nekakšen eksotičen odklon živčnega sistema, temveč na novo opaženo in popolnoma naravno stanje zavesti, povsem enakovredno ostalim trem glavnim stanjem zavesti (budno, sanjanje, globoki spanec).
Ker je to stanje, ki se je pojavilo med vadbo Transcendentalne meditacije predstavljalo združitev dveh običajno sicer nezdružljivih lastnosti – izredno nizke metabolične aktivnosti in pa budnosti – ga je imenoval “budno hipometabolično stanje” (slovensko bi rekli: budno stanje z zelo nizko stopnjo metabolizma).
Pri tem je bilo zelo zanimivo, da so poskusne osebe, ki so navsezadnje prišle iz povsem svetovljanske populacije, s Transcendentalno meditacijo dosegle zelo podobne rezultate, kot so bili nekaj let poprej opaženi pri Zen mojstrih, ki so večino življenja preživeli v samostanu in (nenehnem) intenzivnem ukvarjanju z meditacijo.
Wallace je s svojo raziskavo, objavljeno v ugledni in znani reviji “Science”, sprožil val novih raziskav, ki so nato natančneje opredelile psihofiziološke učinke Transcendentalne meditacije. Od leta 1970 je bilo tako po vsem svetu o tehniki Transcendentalne meditacije opravljenih že več kot 600 znanstvenih raziskav.
Nedvomna lastnost tehnike Transcendentalne meditacije, da povzroči nesporno znanstveno objektivno merljive rezultate, je pritegnila pozornost znanstvenikov številnih raziskovalnih inštitutov in univerz po vsem svetu, vključno z Yale, Harvard Medical School, MIT, Oxford, Standford University, University of Californija v Los Angelesu (UCLA) itd.
Dremanje ali novo stanje zavesti?
Na začetku znanstveniki niso bili povsem prepričani, ali se med Transcendentalno meditacijo zares pojavi povsem novo in edinstveno stanje zavesti, povezano z novim in specifičnim delovanjem živčnega sistema. Leta 1976 je R. R. Pagano s sodelavci v svoji kontroverzni raziskavi na osnovi meritev EEG-ja zares prišel do zaključka, da med Transcendentalno meditacijo in spanjem ne obstaja bistvena razlika.
Nekaj let kasneje pa je C. N. Alexander z oddelka za psihologijo Harvardske univerze pokazal, da je bila v Paganovi raziskavi statistična obdelava podatkov neustrezna. Podrobnejša statistična analiza taistih meritev je namreč pokazala, da med Transcendentalno meditacijo in spanjem obstaja bistvena razlika.
Tudi meritve drugih raziskovalcev so pokazale, da se med Transcendentalno meditacijo pojavi mešanica alfa valov, ki so značilni za stanje sproščene budnosti ter theta valov, ki so značilni za stanje lahnega spanca. Na prvi pogled je bilo zato videti, kot da so bile poskusne osebe med vadbo Transcendentalne meditacije zgolj dremave in zaspane.
Francoski nevrofiziolog Jean-Paul Banquet pa je dvomil, da gre zgolj za dremavost. Razlog za njegov sum je bil preprost: običajno namreč človek ne ostane dremav prav dolgo časa. Ali zaspi, ali pa se prebudi.
Med Transcendentalno meditacijo pa je to stanje navidezne dremavosti trajalo tudi do 20 minut. Da bi ugotovil za kaj gre, se je odločil izvesti poskus. Ko se je med Transcendentalno meditacijo pojavilo stanje mešanih nizkih EEG frekvenc, ki so običajno značilne za dremavost, je Banquet v laboratoriju povzročil glasen zvok. Če človek drema, ga nenaden hrup prebudi in EEG vzorec se nemudoma spremeni v hitre beta frekvence, značilne za budnost. Toda pri meditantih se to ni zgodilo. Ob glasnem poku je EEG meditantov pokazal kratek vrh – to je pomenilo, da so zaznali zvok, vendar pa se je takoj zatem EEG spet povrnil v stari nenavadni vzorec mešanih nizkih EEG frekvenc.
Da bi prišel stvari do dna, je Banquet napravil računalniško analizo EEG vzorca. Med zaspanostjo se namreč EEG valovi menjavajo od alfa do theta in nazaj. Med Transcendentalno meditacijo pa se je pojavil doslej neznan vzorec: alfa in theta sta se pojavljala sočasno in neprekinjeno, ne pa izmenično tako kot med dremavostjo.
To je pokazalo, da izvajanje Transcendentalne meditacije povzroči novo, drugačno stanje zavesti, ki predstavlja združitev dveh nasprotnih lastnosti: budnosti (alfa valovi) in počitka (theta valovi).
