ATMA center
Zakaj se danes srečujemo z več težavami pri porodu, več zapleti pri porodu in več medicinskimi posegi, kot so carski rez, umetno pospeševanje poroda ali epiduralna analgezija?
Leta 2012 je bila objavljena ena največjih primerjalnih raziskav na tem področju. Raziskovalci so primerjali skoraj 140.000 porodov iz dveh obdobij – iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in iz začetka 21. stoletja.
Rezultati so bili presenetljivi.
Ugotovili so, da je prva porodna doba danes v povprečju približno dve do tri ure daljša kot pred šestdesetimi leti. Hkrati se je močno povečala uporaba medicinskih posegov, med njimi tudi carskega reza, katerega pogostost se je v primerjanih skupinah približno početverila.
Na prvi pogled bi lahko razliko pojasnili s spremembami v populaciji. Današnje mamice so v povprečju starejše, pogosteje imajo višji indeks telesne mase, otroci pa so nekoliko težji kot nekoč.
Raziskovalci so vse te dejavnike upoštevali v statistični analizi.
Toda tudi po prilagoditvi glede na starost, telesno težo, velikost otroka in druge pomembne dejavnike pomemben del razlike ni izginil. To pomeni, da ti dejavniki sami ne morejo pojasniti, zakaj je porod danes pogosto daljši in zakaj je več zapletov pri porodu.
Avtorji raziskave dokončnega odgovora niso našli.
Nekateri zdravniki in raziskovalci menijo, da bi lahko bil del odgovora kronični stres, ki spremlja sodobni način življenja.
Takšna domneva ni brez biološke osnove.
Med stresom telo izloča več kortizola in drugih stresnih hormonov. Ti vplivajo na delovanje avtonomnega živčnega sistema, hormonov ter mišic maternice. Raziskave že dolgo kažejo, da je dolgotrajen stres med nosečnostjo povezan z večjim tveganjem za prezgodnji porod, nižjo porodno težo in nekaterimi drugimi neugodnimi izidi nosečnosti.
Obstajajo tudi raziskave, ki kažejo povezavo med večjim stresom in daljšim oziroma zahtevnejšim porodom.
Pomembno je tudi, da kronični stres med nosečnostjo ne vpliva le na mamo.
Vse več raziskav kaže, da lahko dolgotrajno povišani stresni hormoni vplivajo na razvoj otrokovega živčnega sistema. Povezani so z večjim tveganjem za prezgodnji porod, nižjo porodno težo ter z določenimi razlikami v kasnejšem kognitivnem, vedenjskem in čustvenem razvoju otroka.
To ne pomeni, da bo občasni stres škodoval otroku – nosečnost je naravno prilagojena tudi vsakodnevnim obremenitvam. Večjo skrb predstavlja predvsem dolgotrajen, kronični stres.
Zakaj se danes srečujemo z več težavami pri porodu, več zapleti pri porodu in več medicinskimi posegi, kot so carski rez, umetno pospeševanje poroda ali epiduralna analgezija?
Leta 2012 je bila objavljena ena največjih primerjalnih raziskav na tem področju. Raziskovalci so primerjali skoraj 140.000 porodov iz dveh obdobij – iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in iz začetka 21. stoletja.
Rezultati so bili presenetljivi.
Ugotovili so, da je prva porodna doba danes v povprečju približno dve do tri ure daljša kot pred petdesetimi leti. Hkrati se je močno povečala uporaba medicinskih posegov, med njimi tudi carskega reza, katerega pogostost se je v primerjanih skupinah približno početverila.
Na prvi pogled bi lahko razliko pojasnili s spremembami v populaciji. Današnje mamice so v povprečju starejše, pogosteje imajo višji indeks telesne mase, otroci pa so nekoliko težji kot nekoč.
Raziskovalci so vse te dejavnike upoštevali v statistični analizi.
Toda tudi po prilagoditvi glede na starost, telesno težo, velikost otroka in druge pomembne dejavnike pomemben del razlike ni izginil. To pomeni, da ti dejavniki sami ne morejo pojasniti, zakaj je porod danes pogosto daljši in zakaj je več zapletov pri porodu.
Avtorji raziskave dokončnega odgovora niso našli.
Nekateri zdravniki in raziskovalci menijo, da bi lahko bil del odgovora kronični stres, ki spremlja sodobni način življenja.
Takšna domneva ni brez biološke osnove.
Med stresom telo izloča več kortizola in drugih stresnih hormonov. Ti vplivajo na delovanje avtonomnega živčnega sistema, hormonov ter mišic maternice. Raziskave že dolgo kažejo, da je dolgotrajen stres med nosečnostjo povezan z večjim tveganjem za prezgodnji porod, nižjo porodno težo in nekaterimi drugimi neugodnimi izidi nosečnosti.
Obstajajo tudi raziskave, ki kažejo povezavo med večjim stresom in daljšim oziroma zahtevnejšim porodom.
Pomembno je tudi, da kronični stres med nosečnostjo ne vpliva le na mamo.
Vse več raziskav kaže, da lahko dolgotrajno povišani stresni hormoni vplivajo na razvoj otrokovega živčnega sistema. Povezani so z večjim tveganjem za prezgodnji porod, nižjo porodno težo ter z določenimi razlikami v kasnejšem kognitivnem, vedenjskem in čustvenem razvoju otroka.
To ne pomeni, da bo občasni stres škodoval otroku – nosečnost je naravno prilagojena tudi vsakodnevnim obremenitvam. Večjo skrb predstavlja predvsem dolgotrajen, kronični stres.
Če je kronični stres eden od pomembnih dejavnikov tveganja, se postavlja logično vprašanje: ali lahko učinkovito zmanjševanje stresa prispeva k lažjemu porodu?
Na področju Transcendentalne meditacije obstaja že veliko kakovostnih raziskav, ki kažejo, da ta tehnika učinkovito zmanjšuje psihološki stres in številne fiziološke kazalnike stresnega odziva.
Ker Transcendentalna meditacija zmanjšuje stres, nekateri raziskovalci domnevajo, da bi lahko posredno prispevala tudi k ugodnejšemu poteku nosečnosti, manj težavam pri porodu, manjši potrebi po medicinskih posegih in boljšim razvojnim pogojem za otroka.
Ko govorimo o naravnem rojevanju, običajno razmišljamo o dogajanju v porodni sobi. V resnici pa se pogoji za porod oblikujejo že mnogo prej.
Prehrana, gibanje, spanec, socialna podpora in predvsem stopnja kroničnega stresa vplivajo na fiziologijo nosečnosti skozi vseh devet mesecev.
Če želimo zmanjšati težave pri porodu, preprečiti nekatere zaplete pri porodu in povečati možnosti za čim bolj naravno rojstvo, je skrb za duševni mir nosečnice ena najpomembnejših naložb – tako za mamo kot za otroka.
Čeprav znanost še ne pozna vseh odgovorov, je eno jasno: zmanjševanje kroničnega stresa koristi zdravju. In če lahko hkrati poveča tudi možnosti za bolj miren porod ter zdrav razvoj otroka, je Transcendentalna meditacija nekaj, kar bo bodoči mamici zelo pomagalo ne samo pri lažjem porodu, temveč tudi pri bolj zdravem razvoju otroka.
Transcendentalno meditacijo se naučite na tečaju ki traja 6 dni po približno 2 uri vsak dan, kot kombinacija individualnega dela in delavnic v malih skupinah (okoli 10 udeležencev). Vadite jo 10-20 minut, idealno dvakrat dnevno, po opravljenem tečaju pa imate vedno brez doplačil vso oskrbo, ki vam pomaga, da pravilno meditirate!

Znanja, ki vam bodo prihranila marsikatero stranpot na vaši poti osebnostne rasti.
Vsakih 7 dni boste po e-pošti brezplačno prejeli kratka, zelo razumljiva in poučna gradiva, na katera boste nestrpno čakali. V njih boste izvedeli ogromno o meditaciji, osebnostni rasti in duhovnem razvoju. Znanja, ki jih sicer ne boste mogli prebrati nikjer drugje.