ATMA center
Nekdo bi odvrnil, da je to premišljevanje o določenih stvareh ali pojmih, kot so bog, ljubezen, nirvana ipd. Spet kdo drug bi odvrnil, da je to nekakšno mistično zaziranje vase, kdo tretji pa bi se nasmehnil in rekel, da je to del vzhodnjaškega praznoverja, ki vključuje nesmiselno žebranje določenih manter ali posebnih besed. Mogoče bi kdo celo rekel, da tudi sam na nek način meditira.
Videti je, kot da so zahodni svet preplavile razne meditativne tehnike, joga, metode relaksacije… zapozneli val pa je pljusknil tudi v naše kraje. Kot gobe po dežju rastejo razne oblike duhovnosti. Kljub temu pa lahko rečemo, da večina ljudi nima jasno izoblikovanih stališč do meditacije. Malokdo svoje misli v zvezi s tem jasno formulira, vendar lahko rečemo, da večina ljudi misli:
1. da meditacija vključuje koncentracijo ali kontroliranje duha;
2. da je meditacija prikladna samo za nekaj izbranih posameznikov s posebnim življenjskim stilom, še posebej za puščavnike, globoko religiozne in pasivne mistike, ki so brez izjeme pripravljeni, da se popolnoma umaknejo iz družbe;
3. da je meditacija težka in da jo lahko uspešno obvladamo šele po dolgih letih prakse;
4. da meditacija »razsvetli« ljudi skozi neke vrste samohalucinacije in nima nikakršnih praktičnih koristi za vsakodnevno življenje.
Ob množici različnih meditativnih tehnik, ki so tisočletja v uporabi na vzhodu, pa tudi na zahodu v krščanski tradiciji, vsa ta zmedenost ni niti najmanj presenetljiva.
Vsakdo iz lastne izkušnje ve, da je človek zmožen doživljati mirnejša in tišja stanja zavesti. Ta sposobnost nam omogoča, da vsak večer lahko zaspimo. Zadostuje le, da ležemo – in spanec pride sam od sebe. Izjema so seveda tisti posamezniki, pri katerih je ta naravni mehanizem zaradi skrbi in napetosti moten.
Prav tako se lahko umirimo, če udobno sedemo, beremo prijetno knjigo, poslušamo mirno glasbo ali pa preprosto sedimo z zaprtimi oči. Takrat se stanje miru in tišine pojavi spontano, samo od sebe. Ni se nam treba truditi, da bi se sprostili in umirili; zadostuje, da zmanjšamo telesno aktivnost in duševnost samodejno sledi tej spremembi.
Stanje umirjenega duha je samo po sebi prijetno. Spomnimo se samo, kako prijetno je sedeti na klopci v parku ali pa preprosto zreti skozi okno v trenutku predaha med delom. A to ni vse: to stanje je tudi krepčilno in osvežujoče. Po vsakem počitku se počutimo spočite in budne.
Povsem očitno je, da sta mir in počitek potrebna vsakemu živemu bitju. Takrat se sproščajo napetosti in stresi, v organizmu pa poteka proces regeneracije, ki je bistven za njegovo normalno funkcioniranje. V bistvu pomeni počitek pripravo organizma za obdobje aktivnosti. Poskusi, ki so pokazali, da človek brez spanja ne zdrži dlje kot nekaj dni, najbolj nazorno kažejo, kako pomemben je vsakodnevni počitek.
Druga pomembna lastnost duševnosti je, da se pozornost samodejno giblje od polja manjše sreče proti polju večje izpolnitve, radosti, sreče. Ko beremo zanimivo knjigo ali članek, je pozornost osredotočena na vsebino. Zaslišimo prijetno melodijo in pozornost se sama od sebe obme na glasbo. Če zagledamo nam drago osebo, se bo pozornost brez napora usmerila nanjo.
Zato da se pozornost zadržuje na nečem prijetnem, ni potreben prav nikakršen napor. To je povsem naraven proces, ki mu ne moremo nič dodati, kvečjemu osiromašimo ga lahko s hoteno kontrolo.
Zdaj lahko bolje razumemo, zakaj se spanec ali stanje mirnega duha pojavita brez napora. Ker so ta stanja prijetna, napor sploh ni potreben. Če se trudimo zaspati ali sprostiti, je učinek tega napora ravno nasproten od zaželenega. Ure in ure si lahko dopovedujemo: »Moram zaspati, hočem zaspati«, a nam ne bo uspelo. Če pa ležemo in brezskrbno zapremo oči, bo spanec prišel sam od sebe, kot da bi odpluli na lahnem vetrcu.
Sposobnost pozornosti, da se sama usmerja proti področju večje sreče, ter dejstvo, da je doživljanje tišjih in mirnejših plasti duševnosti prijetno in koristno, izkorišča tehnika Transcendentalne meditacije (TM). Kaj pomeni beseda tehnika? V Verbinčevem slovarju tujk piše: »Obvladanje metod ali sredstev, potrebnih za dosego kakega smotra«.
Na kratko bi lahko rekli, da je tehnika spretnost, veščina v nečem. Vsakdo je sposoben z enim prstom zaigrati na klavir preprosto melodijo, toda če se naučimo tehnike igranja, se naše zmožnosti lahko razširijo do neslutenih meja virtuoznosti. Prav tako se zna vsakdo po položnem pobočju dričati s smučmi, če pa se naučimo tehnike smučanja, nam ni nobena strmina pretežka. Vidimo torej, da je veščina v nečem le povsem naravna razširitev že prirojene sposobnosti.
Na podoben način tehnika Transcendentalne meditacije pomeni le povsem naravno razširitev sposobnosti človeškega uma. Tehnika TM uporablja običajen mehanizem miselnega procesa, čeprav v nekem smislu na nov način, in je izredno lahka za učenje. Ker uporablja že obstoječo dinamiko miselnega procesa, je njeno izvajanje popolnoma nenaporno in tako rekoč avtomatično.
Tehniko lahko opišemo kot obračanje pozornosti navznoter proti subtilnejšim nivojem misli, dokler um ne transcendira (preseže) izkušnje najsubilnejšega stanja misli in dospe do izvora misli – čiste zavesti.
Proces TM se razlikuje od ostalih sistemov meditacije, ker ne vključuje koncentracije, kontemplacije ali kakršnega koli tipa mentalne ali fizične kontrole. Večina sistemov meditacije meni, da je tendenca uma brezciljno tavanje. Zato trdijo, da moramo naprej kontrolirati um, če hočemo doseči izvor misli. Stroga disciplina med in izven meditacije se pogosto uporablja za doseg te kontrole.
Vendar pa tendenca uma ni brezciljno tavanje, temveč naravno gibanje v smeri, ki prinaša večjo srečo in zadovoljstvo. Če je um nemiren, to pomeni, da ne najde dovolj prijetne izkušnje, ob kateri bi se lahko zadržal. Ker je izkušnja vse bolj pretanjenih stanj misli vedno bolj prijetna, je vse, kar potrebujemo, le tehnika, s katero lahko začnemo izkušati finejše aspekte misli. Takrat se pozornost spontano usmeri navznoter, dokler nazadnje ne transcendira najfinejšega aspekta misli in doseže čisto zavest.
Razumevanje narave pozornosti oziroma bolje rečeno, ponovno odkritje teh principov dolgujemo vedski tradiciji in njenima predstavnikoma Mahariši Maheš Jogiju in njegovemu učitelju Guru Devu.
Tehnika TM ne vključuje nikakršne sugestije, verovanja, mentalne kontrole ali telesne manipulacije. Tehniko prakticiramo dvakrat dnevno 10 do 20 minut udobno sedeč z zaprtimi očmi. Prakticiranje tehnike Transcendentalne meditacije je namenjena pripravi za uspešnejšo vsakodnevno aktivnost, ne pa za beg od problemov življenja.
Toda, se bo marsikdo vprašal, ali lahko človek doseže še globlji počitek kot v spanju? Vemo, da telo doseže najgloblji počitek v fazi globokega spanca, ko stopnja metabolizma doseže najnižjo raven – kar okoli 10% nižjo od stopnje bazalnega metabolizma. Takrat je človeka tudi najtežje prebuditi, kajti »spi kot top«.
Pretehtajmo zadevo še z druge plati. Če človek lahko teče, je povsem jasno, da lahko tudi hodi. Prav tako je jasno, da je hoja lahko hitrejša ali počasnejša. V skrajnem primeru pa lahko človek tudi samo stoji pri miru. Vse to so preproste in popolnoma razumljive stvari. Če je človek sposoben hitrega teka ali velike aktivnosti, je prav tako zmožen mirovati ali biti neaktiven.
Lahko rečemo, da sama sposobnost aktivnega delovanja vključuje sposobnost mirovanja oziroma neaktivnosti. Torej lahko pričakujemo, da je človek, ki je sposoben aktivne miselne dejavnosti, prav tako sposoben doživljati mirnejša stanja zavesti. Vse to so lepi in razumljivi primeri: kako pa stvar funkcionira v praksi?
Leta 1970 je dr. K. Wallace, takrat sodelavec medicinske fakultete kalifornijske univerze v Los Angelesu, opravil prvo znanstveno raziskavo o Transcendentalni meditaciji. Rezultati so bili objavljeni v reviji Science in so vzbudili veliko zanimanje znanstvene javnosti. Tako je bilo do danes na različnih institutih, univerzah in raziskovalnih ustanovah po vsem svetu opravljenih že blizu 700 raziskav o Transcendentalni meditaciji.
Po nekaj minutah Transcendentalne meditacije pade poraba kisika [%] na nekajkrat globljo raven kot v globokem spancu, kar pomeni, da organizem doseže zelo globok počitek.
Tudi meritve upornosti kože [kΩ] kažejo, da med Transcendentalno meditacijo dosežemo globoko sprostitev.
Ta nenavadno globok počitek pa se je v nečem bistveno razlikoval od globokega spanca: vsi subjekti so v nasprotju z globokim spancem, v katerem se ničesar ne zavedamo, govorili o popolnoma ohranjeni zavesti.
Subjektivna poročila o ohranjeni budnosti ter občutek globokega miru so se skladali z meritvami možganskih valov med Transcendentalno meditacijo. Močno sta se povečala deleža alfa in theta valov, zmanjšala pa sta se deleža beta in delta valov.
Približni deleži možganskih valov za različna stanja zavesti: za stanje budne zavesti, ki tu ni prikazano, je značilen visok odstotek beta valov. Delta (Δ) valovi (1-4Hz) so značilni za globoko spanje in stanje brez zavesti, theta (θ) valovi (4-7Hz) se pojavljajo v stanju globoke sproščenosti, alfa (α) valovi (8-13Hz) se pojavijo pri človeku, ki je miren, buden, ima občutek vznesenosti in transcendence, beta (β) valovi (13-50Hz) pa so značilni za intenzivno duševno delo, napeto opazovanje, vznemirjenost, napetost, bojazen in tesnobo.
Ugotovil je tudi, da se je frekvenca bitja srca zmanjšala za približno pet udarcev na minuto. Vse to je Wallacea navedlo k zaključku, da Transcendentalna meditacija povzroči budno hipometabolično stanje. Ker se je to stanje po svojih fizioloških karakteristikah bistveno razlikovalo od ostalih treh stanj zavesti, je predpostavil, da to stanje »budnega počitka« pravzaprav pomeni četrto glavno stanje zavesti.
Raziskave, ki jih je Wallace s svojim člankom sprožil, so potrdile njegove predpostavke. S poskusi, opravljenimi na izkušenejših praktikantih tehnike Transcendentalne meditacije, so ugotovili 60% nižjo porabo kisika, za okoli 500 % višjo kožno upornost ter zmanjšano količino kortizola v krvi (to je glavni hormon stresa). Merjenja EEG so pokazala visoko skladnost v delovanju različnih delov možganov oziroma visoko koherenco EEG valov. (To pomeni, da sta si EEG signala iz dveh različnih predelov možganske skorje močno podobna, skoraj enaka po frekvenci in fazi).
Dejstvo, da se je po izvajanju tehnike Transcendentalne meditacije skrajšal reakcijski čas, kaže na povečano budnost, izboljšano koordinacijo duha in telesa ter povečano učinkovitost percepcije in motorike. Prav tako se je izboljšala zmožnost razločevanja majhnih razlik v dolžini dveh zvočnih tonov, kar pomeni, da globok počitek, dosežen s tehniko Transcendentalne meditacije, zmanjša »šum« v živčnem sistemu ter s tem izboljša sposobnost predelovanja (procesiranja) informacij.
Vse te raziskave so merile le povprečne vrednosti sprememb, ki so se pojavile med meditacijo. Meditantje pa so poročali o obdobjih globokega miru, ko je dihanje povsem prenehalo, zavest pa je počivala popolnoma budna v sebi. Po subjektivnih opisih je bilo to stanje globokega miru, v katerem je zavest popolnoma nelokalizirana z določeno izkušnjo. Zavest izkuša sebe samo v svoji najbolj osnovni, najčistejši obliki – čisti zavesti.
Štiri glavna stanja zavesti
Seveda so skušali z raziskavami ugotoviti fiziološke korelate čiste zavesti. Namesto da bi merili le skupno porabo kisika med meditacijo, so merili trenutno količino (porabo) vdihanega zraka. Hkrati so opazovali ustrezne fiziološke spremembe.
Izkazalo se je, da so obdobja, ko je dihanje skoraj povsem zamrlo, trajala od nekaj sekund do ene minute. Takrat je frekvenca bitja srca močno padla, kar oboje skupaj kaže na močno znižano fiziološko aktivnost. Prav tako so bila ta obdobja povezana z visoko stopnjo urejenosti možganskih valov (EEG koherence), še posebej v območju alfa in theta valov, nizka jakost delta valov pa je kazala na notranjo budnost. Stabilna in zelo visoka upornost kože je kazala na visoko avtonomno stabilnost živčnega sistema.
Izkazalo se je, da je izkušnja čiste zavesti oziroma izkušnja stanja najmanj vznemirjene zavesti povezana z najmanj vznemirjenim stanjem fiziologije ter največje urejenosti v delovanju možganov in živčnega sistema. Vse to je dajalo slutiti, da čista zavest pomeni stanje maksimalne fiziološke in psihološke integracije.
Namen sanjanja in globokega spanca je večja učinkovitost v budnem stanju zavesti, v kateri so vse aktivnosti usmerjene v izpolnitev želja. Znano je, da po izpolnitvi želje EEG postane bolj sinhroniziran. Stanje maksimalne integracije v čisti zavesti mora torej predstavljati stanje popolne izpolnitve. To ne pomeni, da so vse želje izpolnjene, pač pa da je dosežen cilj vseh želja – sreča in z njo povezana visoka EEG koherenca.
Vendar, se bo marsikdo vprašal, ali ima vse to sploh kakšno praktično korist? Ali pa je podobno žvečenju žvečilnega gumija: prijetno, a malo koristno. Ali si sodobni prezaposleni človek sploh lahko privošči dvakrat na dan, poleg običajnega spanca, še dodatni počitek?
Takšno razmišljanje je povsem pravilno. Namen vsake akcije je povečanje sreče. Kajti, če ni sreče, čemu potem akcija?
Raziskave so pokazale, da notranja stabilnost in mir, izkušena med Transcendentalno meditacijo, hitro postaneta trajna značilnost vseh treh ravni človekovega življenja: fiziološkega, psihološkega in sociološkega. Vsi iz izkušnje vemo, kako psihična ali fizična utrujenost zmanjšata naše sposobnosti. Fiziologija sodobnega človeka je vsak dan postavljena pred mnoge preizkušnje.
Stresu smo izpostavljeni na delu ali v šoli, na cesti, čakajoč v vrsti v banki ali v trgovini. Tudi slaba hrana, zrak ter mestni hrup opravijo svoje. In ne samo to: danes človek v mesecu dni prejme več informacij, kot jih je pred 100 leti nekdo prejel v celem življenju.
Zato sploh ni čudno, da ljudje zvečer posegajo po uspavalnih tabletah, da lahko zaspijo, zjutraj pa po kavi, da se poživijo. Šola ali služba postaneta napor, zajtrk in kosilo nujno zlo, saj zanju sploh ni časa, življenje pa muka. Stresi se kopičijo v telesu: krvni pritisk raste, želodčna kislina začne razjedati sluznico, moč imunskega sistema oslabi in bolezen postane nekaj samo po sebi umevnega; nekaj, čemur se ne da izogniti.
Vendar pa je življenje lahko tudi drugačno.
Longitudinalne študije (raziskave, ki merijo dolgoročne spremembe) post-meditativnih efektov tehnike Transcendentalne meditacije so pokazale, da redno prakticiranje Transcendentalne meditacije zmanjša stres v organizmu. Pri meditantih so izmerili manj spontanih nihanj upornosti kože, kar kaže na povečano avtonomno stabilnost živčnega sistema. V eksperimentu, v katerem so poskusnim osebam v nepravilnih intervalih predvajali glasen neprijeten ton, so ugotovili, da redna praksa Transcendentalne meditacije okrepi odpornost organizma na stresne situacije.
Slika kaže število spontanih nihanj upornosti kože [n] na minuto. Vidi se močno izboljšanje avtonomne stabilnosti živčnega sistema že po enem tednu prakticiranja Transcendentalne meditacije.
Nižja frekvenca bitja srca in dihanja, izmerjena izven meditacije, ter znižana raven hormonov stresa v krvi so dajali slutiti, da zaradi globokega počitka med Transcendentalno meditacijo organizem kmalu začne mirneje in bolj usklajeno funkcionirati tudi sredi vsakdanje aktivnosti.
Hitrejša prilagoditev na stresne dražljaje kaže, da Transcendentalna meditacija ne samo čisti strese iz organizma, temveč tudi poveča odpornost na stresne situacije. Graf kaže odvisnost upornosti kože [kΩ] od števila predvajanj (n) zvoka 5000 Hz, 100 dB, 0,5 s.
Opazili so neobičajno lastnost, da je delec alfa valov ostal nenavadno visok tudi po koncu izvajanja tehnike Transcendentalne meditacije. Česa podobnega pri ostalih tehnikah, ki prav tako povečajo delež alfa valov (npr. biofeedback) niso opazili. Tudi izenačenje EEG moči leve in desne možganske hemisfere ter večja skladnost v njunem delovanju je bil pojav, ki doslej ni bil pogosto opažen.
Leta 1975 je dr. Levine uporabil novo tehniko grafičnega prikaza spektralnega razporeda EEG koherence.
Tehnika prikaže spektralni razpored jakosti EEG koherence za razdobja, ki sledijo vsake 5,12 sekunde. To omogoča podrobno analizo časovnega razvoja koherence za kateri koli del EEG spektra. Raziskave so pokazale, da se pri prvi meditaciji pojavi visoka koherenca v območju alfa valov, ki pa po meditaciji izgine. Že po nekaj dneh prakse Transcendentalne meditacije pa koherenca ostane visoka še nekaj časa po koncu izvajanja tehnike. Po nekaj mesecih prakse se visoka koherenca pojavi tudi v območju počasnejših theta valov, alfa koherenca pa ostane visoka čez ves dan. Po nekaj letih je visoka koherenca opazna že v celotnem EEG spektru, in to ne samo med meditacijo, temveč vseh 24 ur dneva.
Razvoj visoke koherence EEG valov (na slikah je narisana le koherenca, večja od 95%) so prvič opazili prav pri raziskavah efektov TM (OO = oči odprte, OZ = oči zaprt
Ker je visoka koherenca ali skladnost v delovanju možganov tesno povezana z inteligentnostjo in kreativnostjo, ne preseneča ugotovitev, da Transcendentalna meditacija izboljša inteligentnost, spomin, sposobnost učenja in povezovanja informacij, učni uspeh in kreativnost. Zanimivo je, da se pri praktikantih Transcendentalne meditacije inteligentnost bistveno izboljša celo po 25. letu starosti, ko se sicer domneva, da inteligentnost skoraj ne narašča več.
Eno leto po začetku prakticiranja tehnike Transcendentalne meditacije se je pri rednih meditantih inteligentnosti [i] opazno povečala. Transcendentalna meditacija povečuje splošno inteligentnost, kar človeku omogoča bolj prilagodljivo, ustvarjalno in pregledno reagiranje v novih situacijah.
Z rednim izmeničnim doživljanjem globokega miru v Transcendentalni meditaciji in aktivnosti v budni zavesti je organizem izpostavljen dvema skrajnima načinoma funkcioniranja. S tem postane živčni sistem bolj prilagodljiv, učinkovit in kar je zelo pomembno, notranje stabilen.
Psihologi so že dolgo tega spoznali, da je notranja stabilnost ključni faktor, ki določa način zaznavanja, zmožnost učenja, osebnost in socialno obnašanje. Witkinovi testi »neodvisnosti od polja« (oziroma neodvisnosti od okolja) merijo prav to dimenzijo osebnosti. Neodvisnost od polja se nanaša na analitičen način zaznavanja, ki predstavlja sposobnost izkušanja podrobnosti ločeno od njenega ozadja. Zaznavno polje je sestavljeno iz dobro razmejenih in dobro strukturiranih delov.
Osebe, ki so na testu pokazale visoko neodvisnost od polja, so na ostalih testih pokazale večjo sposobnost strukturiranja izkušenj, večjo spoznavno jasnost in zatorej boljši spomin. Njihova zmožnost razločevanja izkušenj je očitno izvirala iz njihovega stabilnega notranjega referenčnega okvirja, ki je rabil kot osnova za razlaganje in reagiranje na zunanji svet. Taki ljudje imajo stabilna stališča in nazore ter stabilne navade in sodbe brez nenehnega oziranja na zunanje standarde. Pri uresničevanju ciljev bolj učinkovito odklanjajo moteče dejavnike. Radi so aktivni ter prevzemajo odgovorne naloge.
V študiji, v kateri so s tremi različnimi testi merili »neodvisnost od polja«, so ugotovili, da že po treh mesecih Transcendentalne meditacije pozornost postane precej bolj neodvisna od okolice.
Doslej je veljalo, da se raven neodvisnosti od polja pri odraslih osebah ne spreminja več. Ti izsledki pokažejo, da TM spodbudi razvoj stabilnega notranjega referenčnega okvirja ne glede na starostno dobo.
Po treh mesecih Transcendentalne meditacije se je pri meditantih bistveno povečala neodvisnost od polja. Pri nemeditantih v istem času ni prišlo do večje spremembe. Levi graf kaže izboljšano osredotočanje pozornosti (avtokinetični test), srednji kaže povečano stabilnost prostorske orientacije (test »palica in okvir«), v tretjem pa je prikazana večja dojemljivost (test »vložene figure«).
Da ima večja notranja stabilnost pozitiven vpliv na celotno osebnostno strukturo, so potrdile tudi različne psihološke študije. Npr.: že po dveh mesecih Transcendentalne meditacije so osebnostne spremembe, izmerjene s Shostramovim popisom osebnostne orientacije, kazale očiten razvoj v smeri zdrave, samo-aktualizirane osebnosti. Ker tehnika Transcendentalne meditacije ne vključuje nikakršne filozofije ali kakršnekoli spremembe načina življenja, se zdi, da razvoj psihološke in moralne zrelosti pogojuje povečana nevrofiziološka, fiziološka in psihomotorična integriranost ter stabilnost, ki je rezultat tehnike.
Zaradi vseh teh sprememb je povsem razumljivo, da ljudje postanejo bolj učinkoviti pri delu, bolj zadovoljni s svojimi dosežki in imajo toplejše odnose s sodelavci. Ker so posamezniki bolj produktivni, naraste tudi produktivnost delovne organizacije. Ker so ljudje bolj zadovoljni s svojim delom in z veseljem delajo skupaj, se naravno zmanjša število izostankov z dela in število bolezni. Na ta način se v kolektivni zavesti delovne organizacije zrcalijo kvalitete posameznikove zavesti, saj je le-ta njena sestavna enota. Zato ne preseneča dejstvo, da v razvitem svetu v mnogih podjetjih spodbujajo zaposlene k učenju Transcendentalne meditacije.
Sodobna medicina je odkrila, da je okoli 80 % vseh bolezni psihosomatskega izvora. Tako se večina obolenj pravzaprav začne s stresom ali travmo, ki povzroči stanje emocionalne labilnosti in funkcionalnih motenj. Tema dvema fazama sledi dejanska organska sprememba (npr. rana na želodcu) in bolezen.
S tehniko Transcendentalne meditacije delujemo na bolezen v njeni najzgodnejši fazi, v fazi stresa. V globokem počitku, ki ga dosežemo med Transcendentalno meditacijo, se sproščajo tudi globoko zakoreninjeni stresi, ki v običajnem nočnem spancu ostanejo nedotaknjeni in so zato latentni izvor bolezni ter slabega počutja. Ker Transcendentalna meditacija celotnemu živčnemu sistemu omogoči temeljit počitek in odstranjuje napetosti, lahko duh in telo funkcionirata bolj mirno, spočito in ustvarjalno.
To se kaže v normalizaciji krvnega pritiska, v zmanjšanju nespečnosti, normalizaciji telesne teže in izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja ter počutja. Ker Transcendentalna meditacija zmanjšuje anksioznost, krepi mentalno zdravje ter izboljšuje splošno počutje, se spontano zmanjša želja po cigaretah, alkoholu in drogah. Zaradi celovitega razvoja koordinacije duha in telesa se izboljšajo reakcije, mišična moč, učinkovitost metabolizma in fiziološka prilagodljivost.
To pomeni, da se izboljšajo fizične sposobnosti organizma, moč in vzdržljivost. Pri atletih so 6 tednov zatem, ko so se naučili tehnike Transcendentalne meditacije, ugotovili večjo spretnost, krajši reakcijski čas, izboljšano kardiovaskulano in respiratono učinkovitost ter izboljšan rezultat pri teku na 50 metrov, skoku v daljavo in drugih testih športnih sposobnosti. Te spremembe so bile precej večje kot pri kontrolni skupini, ki se ni naučila Transcendentalne meditacije.
Vse te raziskave kažejo, da Transcendentalna meditacija razvija ves človekov potencial in nam dajejo slutiti, kakšne so človekove zmožnosti, kadar deluje brez blokad stresa, ki organizmu onemogočajo poln razvoj in izraz njegovih sposobnosti.
V nasprotju z uspavali so učinki Transcendentalne meditacije pri zdravljenju nespečnosti brez neugodnih stranskih učinkov. Čas [min], potreben, da oseba zaspi, je brez Transcendentalne meditacije bistveno daljši.
Z izkušanjem finejših stanj misli med Transcendentalno meditacijo se širi področje zavestnega duha in razvija mentalni potencial. Globok počitek pa omogoča sproščanje stresov, čemur sledi bolj skladno funkcioniranje celega organizma. Ker se stanje visoke urejenosti in integriranosti duha in telesa, ki se pojavi med Transcendentalno meditacijo, kmalu začne zadrževati tudi izven meditacije, začne človek v vsakdanjem življenju funkcionirati na bolj urejen, inteligenten in učinkovit način.
Tako vidimo, da Transcendentalna meditacija ni sama sebi namen, temveč da meditiramo zaradi večje učinkovitosti in razvoja naših sposobnosti. Tako kot potegnemo puščico na loku čimbolj nazaj zato, da jo lahko ustrelimo čim dlje, ali kot kopljemo jamo v zemljo zato, da lahko zgradimo temelje za nebotičnik, tako z rednim izkušanjem globin naše zavesti z meditacijo ustvarjamo trdne temelje za uspešno vsakodnevno aktivnost.
Ker učenje tehnike TM ne zahteva nikakršne predhodne spremembe načina življenja, je primerna za vsakogar. V TM ni ne kontrole ne naprezanja. Preprosto dovolimo naši pozornosti, da naravno sledi svoji tendenci. Na ta način se pozornost giblje navznoter, skozi razne sloje procesa mišljenja, vse do izvora misli. Ker je narava pozornosti, da se giblje od polja manjšega zadovoljstva do polja večje sreče, ji je treba z ustrezno tehniko le dopustiti, da spontano sledi svoji naravni tendenci. S tem, ko dvakrat dnevno dopustimo organizmu, da se osvobaja stresov, obogatimo našo aktivnost in naredimo življenje bolj polno.
In kaj lahko rečemo za konec? Marsikdo bo pomislil, da ob vsem delu, ki ga ima, nima časa za take stvari. Tega bi lahko primerjali z drvarjem, ki zapravlja čas in energijo, ker udarja s topo sekiro ter pravi, da se nima časa ustaviti in nabrusiti rezilo.